Poglej temo - �EBELARJEVA ODGOVORNOST za varnost �eb. pridelkov :: Slovenski ljubiteljski �ebelarji (2025)

Za �ebelarjenje v A�-panju so zna�ilne nekatere posebnosti, zato je treba temu prilagoditi tako tehnologijo kot tudi uporabo zdravil. Najve�ja posebnost A�-panja je tehnika prestavljanja satja iz plodi��a v medi��e, ki je vzrok ve� pomanjkljivosti, predvsem glede varnosti in kakovosti �ebeljih pridelkov Splo�no navodilo proizvajalcev zdravil in veterinarjev je, da satje, ki ostane med uporabo zdravil v panju, ne sme biti namenjeno pridobivanju medu, tega pa s tehniko prestavljanja satja ne moremo povsem upo�tevati . Podobno velja tudi pri zagotavljanju pristnosti medu �e sate, ki vsebujejo predelano sladkorno raztopino, prestavimo v medi��e in jih ob to�enju medu ne ostranimo, tvegamo, da na� med ne bo pristen

A�-panju je druga�na kot v nakladnem panju tudi pridelava propolisa in cvetnega prahu. Za pridobivanje propolisa je primeren vsak tip panja, v katerem lahko v plodi��e oziroma tik ob gnezdo vstavimo namenske pripomo�ke, to pa je nekoliko preprosteje v nakladnem kot v A�-panju. Podobno velja tudi za namestitev notranjih osmukalnikov za smukanje cvetnega prahu; v nakladnem panju preprosto zamenjamo podnico, A�-panj pa moramo predelati.

PRIDELAVA MEDU

Med je naravna sladka snov, ki jo �ebele Apis mellifera proizvedejo iz nektarja cvetov ali izlo�kov �ivih delov rastlin oz . iz izlo�kov �u�elk, ki sesajo rastlinski sok na �ivih delih rastlin . Nektar oz . izlo�ke �u�elk �ebele zberejo, jih z dolo�enimi svojimi snovmi predelajo, shranijo, posu�ijo in pustijo dozoreti v satju . Kakovost in biokemi�ne lastnosti medu so odvisne tako od izvora nektarja, zrelosti medu, podnebnih razmer, sezone, sestave tal, na�ina in pogojev pridelave kot tudi od shranjevanja in sposobnosti �ebelarja.

V medu ne sme biti ni�esar, kar ni njegova primarna sestavina . V njem ne sme biti fizikalnih delcev ali kemi�nih snovi, ki so mu sicer tuje (npr. akaricidov, ki jih uporabljamo za zatiranje varoj), oz . morajo biti te v mejah dovoljenih vrednosti . Med mora biti popolnoma naraven proizvod, torej tak, kakr�nega so iz naravnih izlo�kov proizvedle �ebele . �ebelar mu ne sme ni�esar odvzeti in ni�esar dodati

�ebelar lahko kupcem ponudi samo pristen med! �e se v njem znajde sladkor za krmljenje �ebel, med ni pristen, tudi �e ga vsebuje samo en odstotek! Vse pogosteje je govor o pristnosti medu, saj so analize in metode, ki omogo�ajo odkrivanje potvorb medu, vse bolj u�inkovite .
Kadar govorimo o potvorbah medu, imamo navadno v mislih med, ki so ga umetno proizvedli v laboratoriju, ali pa so ga zaradi �elje po ve�jih donosih pridobili tako, da so �ebelam med pa�o dodajali sladkorno raztopino . Manj pogosto pomislimo na to, da je potvorjen tudi med, ki vsebuje predelano sladkorno raztopino zaradi tehnolo�ke napake, v na�em primeru najve�krat zaradi prestavljanja satov, ki vsebujejo sladkor, iz plodi��a v medi��e ter zaradi ostankov zimske sladkorne zaloge v medi��u.

Najpogostej�e napake, katerih posledica je lahko pojav sladkorja v medu, so:
preobilno krmljenje spomladi ali v brezpa�ni dobi,
prestavljanje satov s predelano sladkorno raztopino iz plodi��a v medi��e in to�enje teh satov,
to�enje satov iz plodi��a,
neizpraznjenje oz . neodstranitev medi��, v katerih so ostanki sladkorja (npr. zimske zaloge), pred za�etkom pa�e
�ebelarji moramo poskrbeti, da bodo imele �ebelje dru�ine vse leto dovolj hrane, saj neugodne vremenske razmere v naravi ter izpad medenja in cvetnega prahu lahko zmanj�ajo �ivalnost in vitalnost dru�in . Ob neugodnih vremenskih razmerah in pomanjkanju naravne hrane bi �ebele brez oskrbe �ebelarja le s te�avo ohranjale vitalnost . Pri dodajanju krme pa je treba poskrbeti, da ta ne zaide v med

Pri spomladanskem �irjenju gnezda stranskih satov iz plodi��a nikoli ne prestavljamo v medi��e, temve� jih porabimo za krmo dru�in ob kaki drugi prilo�nosti (narejenci, zimsko krmljenje . . . ) . Stranski sati skoraj gotovo vsebujejo predelano sladkorno raztopino, ki smo jo �ebelam dodali jeseni S takim po�etjem bi lahko v medi��e zanesli tudi do 2 kg sladkorne raztopine, to pa bi gotovo povzro�ilo potvorbo medu
Prestavljene sate si ozna�imo, spomladi ali kadar samo sumimo oz vemo, da v njih ni med, temve� shranjena krma za �ebele, pa jih NE SMEMO nikoli izto�iti . Lahko jih uporabimo za narejence ali jih znova prestavimo v plodi��e .

�ebelarjeva poglavitna skrb je pre�ivetje �ebeljih dru�in, zato mora poskrbeti za ustrezno prehranjenost dru�in in zatiranje varoj, pri tem pa ne sme pozabiti niti na varnost in kakovost svojih �ebeljih pridelkov.
Med, cvetni prah in mati�ni mle�ek so varni, �e vsebujejo samo tolik�no koli�ino tistih kemi�nih sredstev.
Pri izbiri zdravil za zdravljenje varoze imamo ve� mo�nosti, zato naj se �ebelar o tem posvetuje z veterinarjem . V zvezi s tem svetujemo, da upo�teva tudi tveganje za pojav ostankov v medu in �ebeljih pridelkih ter izbere tisto zdravilo, ki ustreza njegovemu znanju in pri�akovanjem glede ostankov

Izvajajmo apitehni�ne ukrepe, s katerimi bomo zmanj�ali �tevilo varoj v �ebelji dru�ini, tako da varoj ne bo treba zatirati z naju�inkovitej�imi sredstvi Uporabimo lahko sonaravne akaricide za zatiranje varoj, in to tak�ne, ki v vosku ne pu��ajo ostankov (eteri�na olja, organske kisline) . Ne glede na to, ali gre za sinteti�ne ali sonaravne akaricide, jih je treba uporabljati po navodilih proizvajalca in nasvetu veterinarja, pred zatiranjem s kemi�nimi sredstvi pa je treba izprazniti medi��a, saj iz satov, ki so jim bili izpostavljeni, ne smemo to�iti medu . Redno menjujmo satje! Poskrbimo za ustrezno kro�enje satja!

Satje naj prehaja iz medi��a v plodi��e, iz plodi��a pa v predelavo, vendar ne za satnice . Za predelavo v satnice je primeren samo vosek, ki ni obremenjen z ostanki . Iz panjev odstranjujmo vse prizidke voska in propolisa, saj lahko �ebele ostanke razna�ajo po panju
Izmed akaricidov je za onesna�enje voska in medu najnevarnej�i kumafos, ki ga vsebujeta zdravili Checkmite in Perizin . �e sate iz plodi��a prestavljamo v medi��e in �e medu ne to�imo izklju�no iz devi�kih satov, ki niso bili nikoli pod vplivom kumafosa, odsvetujemo uporabo Checkmita.

Ker �ebele skrbno vzdr�ujejo �isto�o svojega satja in domovanja, satje za za��ito pred razli�nimi oku�bami prevle�ejo tudi s propolisom . Zaradi tega sta lahko med in izkopanec �e dodatno ogro�ena, saj je propolis �e bolj kot vosek dovzeten za kopi�enje kumafosa in �e posebej metabolitov amitraza.

Splo�no pri pridobivanju medu

Pri to�enju medu in pri ravnanju z �ivili moramo poskrbeti za ustrezno higieno . Med to�imo, ko je zrel, ko vsebuje manj kot 18,6 % vode oz . - �e bolje - manj kot 17 % . Po to�enju ali �e med njim moramo med precediti oz . posneti, ga o�istiti fizikalnih delcev (delov satja, �ebel . . . ) . Skladi��imo ga v ustreznem hladnem, suhem in temnem prostoru. Pri uteko�injanju moramo paziti, da temperatura medu ne prese�e 40 �C, kajti le tako bomo ohranili njegove zna�ilne in dragocene snovi
Pri delu smemo uporabljati samo opremo iz ustreznega materiala, ki ga je mogo�e o�istiti

PRIDELAVA CVETNEGA PRAHU

Grudice cvetnega prahu �ebele prinesejo v panj ter jih odlo�ijo v celice satja. Napolnijo jih samo do dveh tretjin, preostalo tretjino pa napolnijo z medom, s �imer prepre�ijo kvarjenje peloda. Ker v tako shranjen cvetni prah ne more vdirati kisik, za�ne fermentirati . Razvijejo se bakterije, ki izlo�ajo mle�no kislino, ta pa je zna�ilna sestavina tako skladi��enega cvetnega prahu. Iz celic satja ga pridobimo tako, da ga izkopljemo, zato mu pravimo tudi izkopanec Pogosteje pa �ebelarji pridobivamo cvetni prah osmukanec .

�ebela, ki se �eli vrniti v panj, se mora na �relu panja prebiti skozi drobne luknjice na posebni napravi, imenovani osmukalnik, med prebijanjem skoznje pa se cvetni prah osmuka z njenih no�ic .

Poznamo zunanje in notranje osmukalnike cvetnega prahu.
Zunanje smukalnike namestimo na vhode v panje . Pridobivanje cvetnega prahu v nakladnem panju lahko poteka tudi z zunanjimi osmukalniki, najve�krat pa se uporablja notranji, ki je name��en pod plodi��no naklado .

Najve�ja te�ava zdaj�njih osmukalnikov in prvih razli�ic prototipa osmukalnika je plesnenje . Med ventiliranjem cvetnega prahu lahko topel zrak izhaja le skozi osmukalnik, zato se ob zunanji nizki temperaturi v njem nabira kondenz, ki povzro�a plesnenje .

Izbira primernega okolja za �ebelnjak

Stoji��e �ebelnjaka, v katerem �elimo pridobivati cvetni prah, naj bo obdano z razli�nim rastlinjem, ki med cvetenjem ponuja veliko peloda.
Pozorni moramo biti na dogajanje v njegovi okolici, npr. na mo�nost �kropljenja drevja in polj��in z razli�nimi FFS sredstvi .

Izbrati primeren �as za smukanje cvetnega prahu

Priporo�amo, da cvetni prah smukate v obdobju �ebelarske sezone, ko cvetijo rastline, ki ponujajo veliko cvetnega prahu . To je najpogosteje maja, junija in julija, seveda pa je treba upo�tevati tudi geografsko lego (npr. razliko med Primorsko in Gorenjsko) in vremenske razmere (ob su�i priporo�amo odstranitev osmukalnih plo��ic)

Priprava �ebelje dru�ine na smukanje

Cvetni prah za�nemo smukati tedaj, ko je v panjih veliko odkrite zalege (vsaj 5-6 satov) .
Priporo�amo ob�asen odvzem satov s pokrito zalego, ki jih lahko uporabimo za izdelavo rezervnih dru�in . Prav odkrita zalega namre� �ebele �e bolj motivira za nabiranje cvetnega prahu . �e se pri �ebelji dru�ini, ki sicer dosega dobre donose cvetnega prahu, kljub dobremu vremenu nenadoma zmanj�a koli�ina nabranega peloda, je to znak, da jo je treba pregledati, saj se lahko pripravlja na rojenje ali pa prelega. Zaradi tega je treba odpreti osmukalno plo��ico, da se bo mlada matica po opra�itvi lahko vrnila v panj . Osmukalne plo��ice je treba odstraniti tudi dru�inam, ki so zbolele za poapnelo zalego, da jih ne obremenjujemo �e s smukanjem cvetnega prahu

Zagotavljanje kakovostnega in varnega pridelka
.
Morebitna tveganja so:
fizikalno tveganje (delci voska, poapnela zalega, delci �u�elk ...),
kemi�no tveganje (ostanki �kropiv v naravi, kemi�na sredstva za zatiranje �ebeljih bolezni in �kodljivcev) in mikrobiolo�ko tveganje (slaba higiena, vlaga, razvoj plesni, fermentacija .) .
Cvetni prah pobirajte najmanj enkrat na dan. Vsak dan o�istite osmukalne predal�ke pod teko�o pitno vodo in jih posu�ite (posebno pozornost namenite su�enju lesenih predal�kov, saj vlaga povzro�a nastanek �rne plesni, ki je lahko nevarna za �love�ki organizem) . Zaradi tega priporo�amo, da imamo v zalogi nadomestne osmukalne predal�ke .

Fizikalna �istost in mikrobiolo�ka varnost
Po odvzemu osmukanec o�istite mehanskih ne�isto�, kot so npr. delci voska, delci �u�elk itd . Za to lahko uporabite sito, zra�ne su�ilnike, stroje za �i��enje peloda (�istite le posu�en cvetni prah), najve�krat pa je naju�inkovitej�e ro�no prebiranje (upo�tevati je treba ustrezne higienske razmere.

Pribor za pridobivanje izkopanca

Najpreprosteje je, da pripomo�ek za izkopavanje kupimo v �ebelarski trgovini . Orodje si lahko naredimo tudi sami: potrebujemo le �ico iz nerjave�ega jekla s premerom 1-1,5 cm, ki jo na eni strani splo��imo in rahlo obrusimo, na drugo stran pa nasadimo lesen ro�aj

Propolis

Propolis vsebuje razli�ne rastlinske smole, ki jih �ebele naberejo na popkih topola, breze in na drugih rastlinah Dodajo jim �e izlo�ek iz �lez slinavk ter vosek, da snov postane bolj lepljiva. Barva propolisa je od zeleno rumene do temno rjave, odvisno od izvora in tudi od starosti . Smola brez daje propolisu temnej�e odtenke, smola jel�e rumene in smola divjega kostanja rde�e odtenke . Sve� propolis je svetle barve, star propolis, strgan iz panjev, pa temnej�e . Pri vi�jih temperaturah je lepljiv, pri nizkih pa krhek, tako da se ob lomljenju drobi . Propolis vsebuje: smole in balzame (55 %), vosek (30 %), eteri�na olja (10 %) in cvetni prah (5 %) . Z natan�nimi fizikalno-kemi�nimi metodami so v propolisu na�li ve� kot 60 razli�nih snovi, med katerimi so najzna�ilnej�e flavoni, flavonoidi, razli�ne organske kisline, aldehidi in druge .

Na kaj moramo biti pozorni pri namenskem pridobivanju propolisa?

Za �ebeljo dru�ino je propolis prav tako pomemben kot med in drugi �ebelji proizvodi Tak odnos do tega pridelka moramo imeti tudi �ebelarji �e �elimo uspe�no pridobivati propolis, moramo dobro poznati njegove lastnosti Pozorni moramo biti tudi na lastnosti �ebelje dru�ine in njihov nagon po iskanju in nabiranju surovin za propolis . Osnovno surovino nabirajo starej�e �ebele v dru�ini . Naloga iskanja in nabiranja osnovnih surovin oz . smol ni tak�na kot pri iskanju in nabiranju nektarja ali mane, saj smole nabirajo le posamezne �ebele, ko temperatura v naravi dose�e pribli�no 20 0C, to je od pozno dopoldanskih do zgodnjih popoldanskih ur

Kot namenske pripomo�ke uporabljamo namenske mre�e za pridobivanje propolisa in nebeljene tkanine . Za pridobivanje propolisa je primerna mre�a z najve� 3-milimetrskimi okenci Pri nakupu teh mre� moramo biti pozorni na to, da niso izdelane iz odpadne plastike, temve� iz plastike, primerne za �ivila. Pri uporabi tkanin moramo biti pozorni na to, da je tkanina nebeljena (laneno platno, bomba� ...) .

Zatiranje varoje

�ebelarji za zatiranje varoj uporabljamo akaricide, ti pa so lahko sinteti�ni (npr. amitraz, kumafos . . . ) ali naravni (eteri�na olja, organske kisline ...) . Posledica uporabe ve�ine sinteti�nih kemi�nih sredstev za zatiranje varoj so njihovi ostanki v �ebeljih pridelkih, saj se akaricidi kopi�ijo tako v vosku kot tudi v propolisu Zaradi prehajanja iz voska se lahko pojavijo tudi v drugih �ebeljih pridelkih (med, cvetni prah izkopanec) Kot so ugotovili, se ob stalni uporabi sinteti�nih akaricidov vsebnost njihovih ostankov pove�uje tako v vosku kot tudi v drugih �ebeljih pridelkih

Najve�ji negativni lastnosti kumafosa sta njegovo kopi�enje v vosku ter to, da ga pri predelavi v satnice iz njega ni mogo�e izlo�iti . Zato kumafos zaznamo tudi pri �ebelarjih, ki ga sami niso nikoli uporabljali, saj so ga v svoje �ebelarstvo lahko vnesli z nakupom satnic ali z nakupom in uporabo starih �ebeljih panjev, v katerih je bila ta u�inkovina uporabljena v preteklosti .

DOKUMENTACIJA V �EBELARSTVU

�ebelarjeva poglavitna skrb je pre�ivetje �ebeljih dru�in . Glede na to moramo poskrbeti za ustrezno prehranjenost dru�in in zatiranje varoj, pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na varnost in kakovost na�ih �ebeljih pridelkov
Pri izbiri zdravil za zdravljenje varoze imamo ve� mo�nosti, vendar naj se �ebelar o tem posvetuje z veterinarjem . Ob tem svetujemo, da upo�teva tudi tveganje za pojav ostankov v �ebeljih pridelkih in izbere tisto zdravilo, ki ustreza njegovemu znanju in pri�akovanjem glede ostankov. �e prideluje tudi propolis, se mora izogibati uporabi vseh sinteti�nih akaricidov.
Zavedati se moramo, da smo �ebelarji sami odgovorni za svoj pridelek in da smo sami odgovorni tudi za to, da potro�nikom ponudimo varen in kakovosten med in prav tak�ne �ebelje pridelke! Kot je bilo v zadnjem �asu pogosto poudarjeno, so �asi, ko je dr�ava odlo�ala o varnosti �ivil, minili; zdaj je uveljavljen sistem odgovornosti proizvajalcev �ivilskih in kmetijskih proizvodov, zato morajo nosilci �ivilske dejavnosti izvajati vse predpisane aktivnosti za zagotavljanje varnih postopkov proizvodnje �ivil in s tem tudi dajanje varnih �ivil na tr�i��e . Vsake toliko �asa je treba na�o tehnologijo tudi preveriti s kontrolnimi analizami

Zagotavljanje sledljivosti

�ebelar, ki daje �ebelje pridelke v promet, mora zagotavljati tudi njihovo sledljivost. Tako mora shranjevati ra�une za zdravila, krmo za �ebele ..., prav tako pa mora zagotavljati sledljivost korak naprej . Vsak �ebelar mora pisati zapiske, v katere zapi�e koli�ino nato�enega medu z ozna�bo serije in komu je med prodal (trgovinam, polnilcem ali kon�nim potro�nikom)
Podrobnej�a navodila o ozna�evanju medu in vodenju dokumentacije so zapisana v Smernicah v dobrih higienskih navad v �ebelarstvu . �ebelarjem priporo�amo, da se udele�ijo usposabljanj in izobra�evanj, ki jih organizirajo strokovne slu�be, tako veterinarji Nacionalnega veterinarskega in�tituta kot Javna svetovalna slu�ba v �ebelarstvu.

Vsako �ivilo, ki je v prometu, mora imeti navedeno ozna�bo serije (lot) . Za serijo (lot) se �teje enota �ivila v prometu, ki je bilo pridelano, izdelano ali pakirano v enakih razmerah .

Serija (lot) mora biti ozna�ena v taki obliki, da je dobro vidna, razlo�no napisana in neizbrisna. Ozna�ena mora biti s �rko L in �tevilko serije, ki skupaj omogo�ata identifikacijo �ivila
Bodite pozorni, da je serija (lot) �ivila ozna�ena enozna�no, da torej pomeni to�no dolo�en med. Tega seveda ni mogo�e dose�i, �e je med vsako leto ozna�en samo s �tevilko 1 ali 2.

Navedba serije (lota) ni obvezna, �e smo rok trajanja zapisali z besedami uporabno najmanj do in to�nim datumom in za embala�o ali posode, katerih najve�ja povr�ina je manj�a od 10 cm2

Obvezne informacije o �ivilih morajo biti ozna�ene na dobro vidnem mestu, tako da so zlahka vidne, jasno �itljive in - kadar je to primerno - neizbrisne . Nikakor ne smejo biti prekrite, zakrite ali lo�ene z drugim pisnim ali slikovnim gradivom oz . zaradi tak�nega gradiva ali katerega koli drugega gradiva manj opazne.

Obvezne podatke je treba natisniti tako, da so jasno �itljivi, s �rkami v velikosti, pri kateri je srednji �rkovni pas, ozna�en pod �t. 6, enak (v besedi �ebelarstvo) ali ve�ji od 1,2 mm. Pri embala�i, katere najve�ja povr�ina je manj�a od 80 cm2, je srednji �rkovni pas, ozna�en pod �t. 6, enak ali ve�ji

Ime �ivila, neto koli�ina morajo biti ozna�eni v istem vidnem polju . Vidno polje so vse tiste povr�ine embala�e, ki jih je mogo�e prebrati z ene to�ke